Celiakija

Opis

Celiakija (glutenska enteropatija) je avtoimunsko obolenje črevesa in je v zadnjem času ena pogostejših kroničnih bolezni prebavnega trakta tako pri otrocih kot pri odraslih. Pojavi se lahko v kateremkoli življenjskem obdobju. Pojavlja se pri posameznikih z gensko pogojenim nagnjenjem, pri katerih se razvije nenormalen imunski odziv na gluten in sorodne beljakovine, ki se nahajajo v nekaterih vrstah žit, kot so pšenica, ječmen, rž in nekaterih drugih.

Klinična slika bolezni je zelo raznolika. Pri tipični obliki, ki se pojavlja predvsem pri majhnih otrocih v drugi polovici prvega in v drugem letu starosti, prevladuje slika t.i. malabsorpcijskega sindroma. Zaradi imunskih reakcij na gluten je v črevesni sluznici prisotno vnetje, zato postanejo resice na sluznici tankega črevesa poškodovane (atrofične) in ne morejo prenašati hranilnih snovi iz črevesa v kri. Za to obliko so značilni dolgotrajna driska, bolečine v trebuhu, pomanjkanje teka in slabše pridobivanje na teži, lahko tudi zastoj v rasti. Simptomi pri starejših otrocih, mladostnikih in odraslih večinoma niso tako očitni kot pri majhnih otrocih. Velik del bolnikov pa celo nima simptomov in bolezen odkrijemo le, če jo iščemo s pomočjo presejalnih testov. Visoko tveganje za celiakijo imajo ljudje z bližnjimi sorodniki s celiakijo, s sladkorno boleznijo tipa 1, avtoimunskimi vnetji ščitnice, z Downovim sindromom in še nekaterimi drugimi boleznimi in stanji.

Pri sumu na celiakijo zdravnik opravi natančen klinični pregled ter naroči odvzem krvi za laboratorijske preiskave. Z njimi poleg ostalega določajo prisotnost za celiakijo značilnih protiteles (zlasti IgA TTG- protiteles proti tkivni transglutaminazi). Za potrditev diagnoze je pri bolniku navadno potrebna še endoskopska preiskava zgornjih prebavil, pri kateri zdravnik odvzame vzorčke sluznice (naredi biopsijo). Vzorčke nato pod mikroskopom pregleda patolog, ki išče spremembe, značilne za to bolezen.

Pri vseh ljudeh s celiakijo je potrebno zdravljenje z dieto brez glutena, ki se je mora bolnik držati vse življenje. Neustrezno zdravljena bolezen lahko povzroči različne zaplete. Posledice nezdravljene ali nepravilno zdravljene celiakije so lahko različne, od nizke rasti in telesne teže, zmanjšane mineralne kostne gostote (osteoporoze), slabokrvnosti zaradi pomanjkanja nekaterih vitaminov in železa, ponavljajočih trebušnih bolečin in drisk, do okvar zobne sklenine, aftoznih sprememb na ustni sluznici in kožnih manifestacij (srbeč, mehurčkast izpuščaj, ki se imenujemo dermatitis herpetiformis). Pomembne so tudi težave, ki prizadenejo reproduktivni sistem (motnje menstrualnega cikla in težave z zansitvijo) ter povečano tveganje za prezgodnji porod in slabšo rast ploda med nosečnostjo. Nezdravljena celiakija pomembno povečuje tveganje za pojav nekaterih drugih avtoimunskih obolenj in nekaterih vrst raka.

Kaj je gluten?

Gluten ali lepek je sestavni del beljakovin, ki se nahajajo v endospermu krušnih vrst žit. Gluten naredi testo elastično, veže tekočino v testu in skrbi za povezanost kruha in različnih vrst peciva. Del glutenskih beljakovin, ki zagotovo povzročajo pri bolnikih s celiakijo poškodbe na črevesni sluznici, predstavlja prolaminska frakcija. Le-ta zajema gliadin v pšenici, hordein v ječmenu, sekalin v rži in avenin v ovsu. Poleg prolaminov poznamo še druge frakcije: albuminsko in globulinsko, ki sta neškodljivi in gluteinsko, ki je morda škodljiva.

Priporočila

Bolniki s potrjeno diagnozo celiakije morajo slediti dieti brez glutena, saj je to edini način, da se izognejo resnim težavam in zapletom bolezni. Če bolnik s hrano ne zaužije glutena, se vnetje sluznice tankega črevesja umiri, resice tankega črevesa se obnovijo in prevzamejo svojo običajno vlogo. Ker ni stalne stimulacije imunskega sistema z glutenom, izginejo zunajčrevesne manifestacije bolezni in se zniža tudi verjetnost za pojav drugih avtoimunskih bolezni in rakov.

Z uravnoteženo in pestro prehrano je potrebno zagotoviti dovolj vitaminov, mineralov, esencialnih aminokislin in maščobnih kislin ter dovolj energijskih hranil (ogljikovih hidratov, maščob, vlaknin). Čeprav so potrebe po energiji in hranilih določene individualno, obstaja nekaj splošnih smernic in sicer:

Ogljikovi hidrati naj pokrijejo 50 do 70 odstotkov dnevnih energijskih potreb (škrobna živila brez glutena, stročnice itd.). Izbirajmo med živili z več vlaknine;
Maščobe naj pokrijejo 15 do 30 odstotkov dnevnih energijskih potreb;
Beljakovine naj pokrijejo preostalih 10 do 15 odstotkov dnevnih energijskih potreb. Razmerje med beljakovinami živalskega in rastlinskega izvora naj bo največ 3:2;
Minimalna dnevna količina tekočine naj bo vsaj 1,5 do 2 l, za žejo je priporočena zlasti voda;
Dnevna potreba soli je 3 do 5 g, zato dosoljevanje hrane ni potrebno;
Upoštevajte pravilen ritem prehranjevanja (3 do 5 obrokov dnevno z razmaki 3-4 ur);
Hrano pripravljajte na ustrezen način (kuhanje z malo vode, dušenje, pečenje v alu foliji ipd.).

Nakupovanje prehranskih izdelkov

Čeprav je paleta na vsebnost glutena kontroliranih prehranskih izdelkov pestra, morajo biti bolniki s celiakijo pri nakupovanju iznajdljivi, saj so cene tovrstnih izdelkov visoke in včasih ne odražajo navidezne kakovosti. Osnovno vodilo je, da se bolnik pred nakupom prepriča, ali je izdelek, ki ga namerava kupiti, primeren za dieto brez glutena. Kot oznaka za brezglutensko živilo velja besedna zveza “brez glutena” ali prečrtan pšenični klas. V pomoč so tudi deklaracije na izdelkih, analize Slovenskega društva za celiakijo, kot tudi mobilna aplikacija eDietetik. Prav tako je pomembno, da je embalaža izvirno pakirana in nepoškodovana.

Ker ima gluten odlične tehnološke lastnosti, je dobrodošla naravna snov. Gluten veže maščobo in vodo, emulgira, stabilizira in je odličen nosilec arom in začimb. Omenimo nekaj živil, pri katerih obstaja tveganje za prisotnost glutena:

Siri s plesnijo in mleti siri lahko vsebujejo gluten zaradi tehnološke priprave in za boljšo sipkost.
Rozine, pivski kvas (gojišče za kvasovke so moka in slad), pecilni prašek (moka je uporabljena kot redčilo), čokoladni sirupi in alkoholni kis ter žgane pijače (ki so lahko destilirane iz žitne mase).
Vprašljiva je glutaminska kislina in njene soli (mononatrijev glutaminat), ki so lahko nerejene s fermentacijo pšenice.
Praviloma umetne arome in barvila ne bi smele vsebovati glutena, vendar se to včasih zgodi. V desni tabeli so navedeni aditivi, ki lahko vsebujejo gluten (vir: S. Gates, ENUMBERS, Cassell Illustrated). S klikom na oznako aditiva si lahko na spletni strani Ni nam vseeno! ogledate seznam živil, ki vsebujejo izbrani aditiv.

Nekaj pravil za varno pripravo brezglutenske hrane:

Brezglutenski kruh hranite v posebni posodi za kruh, ki jo uporablja le bolnik, je tesno zaprta in jo hranite na pultu ali v hladilniku. Pri rezanju kruha vedno uporabljajte čisto desko in čisti nož. Še bolje je, da ima bolnik svoj nož in svojo desko za rezanje kruha.
Svetujemo, da tudi ostale brezglutenske izdelke (testenine, moko, drobtine, piškote, peciva ipd.) hranite v ločeni kuhinjski omarici.
Hrano pripravljajte na čisti delovni površini, kuhajte v sveži vodi ali olju in pazite, da sta posoda in pribor dobro pomita.

Aditivi, ki lahko vsebujejo gluten

Naravno barvilo
E150a	Karamel (navadni)	Pekovsko pecivo, kruh, kis, kavne esence, puding, žgane pijače
E150b	Alkalno-sulfitni karamel	Kis, napitki na osnovi vina, džemi
E150c	Amoniakalni karamel	Juhe, omake, pijače na na osnovi vina
E150d	Amoniakalno-sulfitni karamel	Juhe, omake, pijače na na osnovi vina
Antioksidant
E575	Glukonodelta-lakton	Sveže testenine
Ojačevalec okusa
E620	Glutaminska kislina	Industrijske juhe, omake, klobase, drobno pecivo
E621	Mononatrijev glutaminat	Industrijske juhe, omake, klobase, drobno pecivo
E622	Monokalijev flutaminat	Industrijske juhe, omake, klobase, drobno pecivo
E623	Kalcijev diglutaminat	Industrijske juhe, omake, klobase, drobno pecivo
E624	Monoamonijev glutaminat	Industrijske juhe, omake, klobase, drobno pecivo
E625	Magnezijev diglutaminat	Industrijske juhe, omake, klobase, drobno pecivo
Sladilo
E965	Maltitol	Izdelki za diabetike
Modificiran škrob
E1404	Oksidiran škrob	Izdelki pripravljeni za cvrtje (ribe, perutnina, meso , zelenjava), gumijasti bonboni
E1410	Monoškroben fosfat	Omake, polnila za sladice, puding, prelivi za solate, hrana za dojenčke in majhne otroke
E1412	Diškroben fosfat	Hrana za dojenčke in majhne otroke
E1413	Fosfoliran diškroben fosfat	Hrana za dojenčke in majhne otroke
E1414	Acetiliran diškroben fosfat	Kreme, deserti, polnila, izdelki iz želeja, gumijevi bonboni
E1420	Acetiliran škrob	Kreme, deserti, polnila, izdelki iz želeja, gumijevi bonboni
E1422	Acetiliran diškroben adipat	Kreme, deserti, polnila, izdelki iz želeja, gumijevi bonboni
E1440	Hidroksipropilen škrob	V živilih nasploh, po potrebi
E1442	Hidroksipropilen diškroben fosfat	V živilih nasploh, po potrebi
E1450	Natrijev oktenilsukcinat škroba	V živilih nasploh, po potrebi

Recept tedna

Brezglutenski jesenski obrok iz sestavin vrta

Zvitki jajčevca s špinačo in Ricotto

Poglej recept

Zvitki jajčevca s špinačo in Ricotto

Sestavine:
2 jajčevca
2 žlici olivnega olja
500 g mlade špinače
180 g svežega sira iz sirotke (Ricotta)
ščepec muškatnega oreška
350 g paradižnikove mezge (manj soljene)
4 žlice svežih drobtin iz brezglutenskega kruha
4 žlice sveže naribanega trdega sira (Parmezan)

Segrej pečico na 220 stopinj. Jajčevca tenko nareži na vzdolžne rezine in jih premaži z olivnim oljem. Naloži jih na pekač, obložen s peki papirjem, in peci 15-20 minut; med peko jih enkrat obrni.

Medtem očisti špinačo in jo blanširaj ter nato dobro odcedi. Vmešaj Ricotto, muškatni orešek in začini po okusu. Upoštevaj, da sta Parmezan in drobtine bogate s soljo. Naribaj sir in pripravi sveže drobtine iz brezglutenskega kruha.

Malce ohlajene rezine jajčevca obloži z nadevom in jih zvij v zvitke. Naloži jih v pekač in prelij s paradižnikovo mezgo. Potresi z drobtinami iz brezglutenskega kruha in sirom ter peci 20-25 minut.

VREDNOST OBROKA (400 g zvitkov & 100 g muškatnega grozdja)
Energijska vrednost 390 kcal; Beljakovine 17,5 g; Maščobe 17 g; Nasičene MK 6 g; Ogljikovi hidrati 40 g; Sladkorji 8 g; Prehranska vlaknina 9,5 g; Natrij 315 mg

Zvitki jajčevca s špinačo in Ricotto

Nazaj na sliko

Sladkorna bolezen

Opis

Sladkorna bolezen ali diabetes je skupina presnovnih motenj, za katere je značilno nezadostno izločanje ali pomankljivo delovanje insulina (t.i. hipoglikemija). Kronična hipoglikemija je nevarna, ker povzroča kronično okvaro, motnjo ali celo odpoved delovanja različnih organov, posebno oči, ledvic, živcev, srca in ožilja.

Medtem, ko je sladkorna bolezen tipa 1 največkrat povzročena avtoimunsko in se večinoma pojavlja pri mladih z normalno telesno maso, je tip 2 kronična bolezen starejših s prekomerno telesno maso. Sladkorne bolezni tipa 1 ne moremo pozdraviti s tabletami, medtem ko je zdravljenje tipa 2 z dieto in tabletami uspešno. Motnje v presnovi ogljikovih hidratov se lahko pojavijo še pri številnih boleznih in stanjih, npr. po jemanju nekaterih zdravil. Sladkorna bolezen se lahko pojavi tudi v nosečnosti, ko se imenuje nosečnostna ali gestacijska sladkorna bolezen in po porodu in dojenju izgine.

Ker sodi sladkorna bolezen med najbolj razširjene kronične bolezni, je priporočljivo presejanje pri sledečih osebah:

Vsi starejši nad 45 let, posebno če imajo indeks telesne mase > 25 kg/m2 (vsake tri leta, če je izvid normalen).
Mlajši od 45 let z indeksom telesne mase > 25 kg/m2, če imajo še dodatne dejavnike tveganja (pogosteje kot na tri leta):

neredna telesna dejavnost,
sladkorna bolezen v prvem kolenu sorodnikov,
dislipidimija (trigliceridi > 2,8 mmol/l, HDL < 0,9 mmol/l),
policistični ovariji,
arterijska hipertenzija (krvni tlak > 140/90 mm Hg),
potrjena motrnja tolerance na glukozo ali mejna bazalna glikemija,
druga stanja, povezana s povečano insulinsko odpornostjo,
nosečnostna sladkorna bolezen ali rojstvo težkih otrok (> 4,5 kg),
anamneza o aterosklerotičnih boleznih srca in ožilja.

Priporočila

Osnovni ukrep v zdravljenju bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 je zdrav način prehranjevanja z zadostno telesno dejavnostjo. Bolniki naj uživajo prehrano, s katero ugodno vplivajo na glikemijo, koncentracijo lipidov v krvi in na krvni tlak.

Povzemimo nekaj osnovnih priporočil:

V jedi uživajte! Izbirajte polnovredno, pestro hrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega izvora (3/4) kot živalskega izvora (1/4).
Jejte žita, kruh, testenine, riž in krompir večkrat na dan. Izbirajte pretežno polnovredna živila (polnozrnat kruh in testenine, žitne kosmiče, rjav riž ipd.). Ta živila so pomemben vir ogljikovih hidratov, katerih dnevni vnos mora biti vsaj 130 g za odrasle in otroke v intenzivni dobi rasti.
Večkrat dnevno jejte pestro zelenjavo in sadje. Izbirajte lokalno pridelano, sezonsko in svežo zelenjavo in sadje. Uživajte toplotno obdelano in surovo zelenjavo.
Nadzirajte količine zaužite maščobe in nadomestite večino živalskih maščob z nenasičenimi rastlinskimi olji.
Nadomestite mastno meso in mesne izdelke s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom. Tedensko uživajte tudi morske ribe, bogate z maščobami.
Dnevno uživajte priporočene količine manj mastnega mleka in mlečnih izdelkov z nižjo vsebnostjo maščobe in soli.
Pijte dovolj tekočine, zlasti pitno vodo.
Hrano sladkajte zmerno. Omejite pitje sladkih pijač in pogostnost uživanja slaščic.
Jejte manj slano hrano. Dnevna poraba soli naj ne presega 3-5 gramov kuhinjske soli, vključno s soljo v pripravljenih živilih (kruh, sir, mesni izdelki, industrijske juhe in omake ipd.).
Hrano pripravljajte pretežno s soparjenjem, kuhanjem, dušenjem in pečenjem na zmerni temperature.

Obroki naj bodo redni ter časovno in količinsko ustrezno razporejeni preko dneva. Priporočljivo je zaužiti 25 % hrane za zajtrk, 15 % za dopoldansko malico, 30 % za kosilo, 10 % za popoldansko malico in 20 % za večerjo.

Osebni prehranski načrt si lahko izdelate s pomočjo spletne aplikacije OPKP. Z mobilno aplikacijo eDietetik pa lahko preverite sestavo živila. Aplikacija preverja vsebnost skupnih maščob, nasičenih maščobnih kislin, sladkorja, skupnih prehranskih vlaknin in natrija (Tabela) ter izračunava število t.i. krušnih enot ogljikovih hidratov glede na količino ogljikovih hidratov v eni enoti. Privzeta vrednost je 15 g ogljikovih hidratov na 100 g živila, uporabnik pa lahko to vrednost prilagodi svojim potrebam v nastavitvah aplikacije.

Prehranski semafor

Hranilo
Skupne maščobe*	< 3g / 100g	3 do manj kot 20g / 100g	≥ 20g / 100g
Nasičene maščobne kisline*	< 1g / 100g	1 do manj kot 5g / 100g	≥ 5g / 100g
Sladkor*	< 5g / 100g	5 do manj kot 15g / 100g	≥ 15g / 100g
Skupna prehranska vlaknina*	≥ 6g / 100g	3 do manj kot 6g / 100g	< 3g / 100g
Natrij*	< 120mg / 100g	120 do manj kot 600mg / 100g	≥ 600mg / 100g

* Povzeto po doc. dr. A. Janež, "Osnove funkcionalne insulinske terapije", Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni.
Prehranski semafor je tudi v skladu z evropsko uredbo o prehranskih trditvah (ES) št. 1924/2006.

Dodatne informacije

Več koristnih informacij o sladkorni bolezni najdete na spletni strani Zveze društev diabetikov Slovenije. Zakaj je prehranski semafor učinkovita preventiva, si lahko preberete v prispevku o nedavno izvedeni raziskavi Zveze potrošnikov Slovenije.

Recept tedna

Jesenski obrok iz sestavin z vrta

Zvitki jajčevca s špinačo in Ricotto

Poglej recept

Zvitki jajčevca s špinačo in Ricotto

Sestavine:
2 jajčevca
2 žlici olivnega olja
500 g mlade špinače
180 g svežega sira iz sirotke (Ricotta)
ščepec muškatnega oreška
350 g paradižnikove mezge (manj soljene)
4 žlice svežih krušnih drobtin
4 žlice naribanega trdega sira (Parmezan)

Segrej pečico na 220 stopinj. Jajčevca tenko nareži na vzdolžne rezine in jih premaži z olivnim oljem. Naloži jih na pekač, obložen s peki papirjem, in peci 15-20 minut; med peko jih enkrat obrni.

Medtem očisti špinačo in jo blanširaj ter nato dobro odcedi. Vmešaj Ricotto, muškatni orešek in začini po okusu. Upoštevaj, da sta Parmezan in krušne drobtine bogate s soljo. Naribaj sir in pripravi sveže krušne drobtine.

Malce ohlajene rezine jajčevca obloži z nadevom in jih zvij v zvitke. Naloži jih v pekač in prelij s paradižnikovo mezgo. Potresi z drobtinami in sirom ter peci 20-25 minut.

VREDNOST OBROKA (400 g zvitkov & 100 g muškatnega grozdja)
Energijska vrednost 390 kcal; Beljakovine 17,5 g; Maščobe 17 g; Nasičene MK 6 g; Ogljikovi hidrati 40 g; Sladkorji 8 g; Prehranska vlaknina 9,5 g; Natrij 315 mg
ŠTEVILO KRUŠNIH ENOT OGLJIKOVIH HIDRATOV (1 KE = 15 g OH): 2,7 KE
KOLIČINA SOLI: 0,8 g soli (dnevna priporočena količina soli za odrasle je 5 g)

Zvitki jajčevca s špinačo in Ricotto

Nazaj na sliko

Fenilketonurija

Opis

Fenilketonurija (kratko PKU) je redka bolezen zaradi prirojene motnje v presnovi esencialne aminokisline L-fenilalanin v jetrih. Z običajno prehrano zaužijemo z beljakovinami več fenilalanina, kot je potrebno za rast in razvoj organizma. Zdrav organizem višek fenilalanina iz hrane razgradi in odstrani iz telesa, pri fenilketonuriji pa razgradnja ni možna zaradi manjkajoče aktivnosti encima fenilalanin hidroksilaze. Aminokislina fenilalanin se tako kopiči v telesnem tkivu in krvi, od tam prehaja v možgansko tkivo in nepovratno okvarja možgane in centralni živčni sistem.

Temelj uspešnega zdravljenja fenilketonurije je dobro vodena, neprekinjena dieta, pri kateri bolniki ne smejo uživati mesa in mesnih izdelkov, rib in mehkužcev, mleka in mlečnih izdelkov, žit in izdelkov iz žit (riža, zdroba, kosmičev, kruha in pekovskega peciva, krušnih drobtin in peciva), kakava in izdelkov iz kakava (čokolade), stročnic, arašidov in drugih oreščkov. Uživanje sadja in zelenjave je dovoljeno v omejenih količinah. Cilj diete pri fenilketonuriji je vzdrževanje normalne vrednosti fenilalanina v bolnikovem serumu brez motnje ravnotežja osnovnih hranil (Tabela).

Priporočila

Bolniki s fenilketonurijo lahko uživajo

poleg sadja in zelenjave v omejenih količinah
t.i. nizko beljakovinske dietne izdelke (dietno mleko, moko, riž in testenine, ki temeljijo pretežno na ogljikovih hidratih).
Beljakovine, vključno z dolgoverižnimi večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, vitamini, minerali in elementi v sledovih, nadomeščajo z obogateno aminokislinsko mešanico, ki je pravilno uravnotežena po sestavi in kakovostna z visoko biološko vrednostjo. Beljakovinska mešanica je izbrana za vsako starost različno. Aminokislinska mešanica za novorojenčke in dojenčke je pripravljena enako kot adaptirana mleka, le da ne vsebuje fenilalanina, kar zelo olajša pripravo in hranjenje.
Posebna pozornost je potrebna je pozornost pri uživanju aspartama, ki sodi med dovoljena sladila z oznako aditiva E951. Aspartam je sintetična spojina dipeptid, ki je sestavljen iz dveh aminokislin, asparaginske kisline in fenilalanina. Njegova sladkost je približno 200-krat večja od saharoze (belega sladkorja). Encimi v tankem črevesu hidrolizirajo aspartam v asparaginsko kislino, fenilalanin in metanol. Nastale aminokisline pri presnovi sprostijo nekaj energije (17 kJ/g), vendar so količine glede na vsebnosti aspartama v živilih neznatne. V živilih mora uporabo aspartama spremljati označba »Vir fenilalanina«. Kot dovoljeni aditiv za živila se aspartam uporablja v različnih skupinah živil (brezalkoholne pijače, deserti (tudi mlečni), sladkorni izdelki, prigrizki, žvečilni gumi, sladoledi, džemi, želeji, marmelade, bonboni ipd.), zanj so na podlagi več znanstvenih presoj v evropski zakonodaji določene največje dovoljene količine.
Dieta pri otroku s fenilketonurijo zahteva vključevanje cele družine, pogosto pa tudi širše okolice, v kateri se bolnik giblje.

Vnos fenilalanina s hrano je potrebno skrbno načrtovati in količinsko odmerjati glede na vrednost fenilalanina v serumu bolnika ob vsakem vnosu živila. V sadju naj bi bil delež fenilalanina v beljakovinah 2,6 %, v zelenjavi 3,3 %, v žitnih izdelkih 4,7 % in v mlečnih izdelkih 5,1%. Pri živilih, kjer analitska vrednost fenilalanina ni znana in je podana količina beljakovin na 100 gramov izdelka, uporabljamo kar splošen izračun z okvirnim deležem 5 % fenilalanina v beljakovinah. Analitske vrednosti fenilalanina v živilih lahko preverite s pomočjo mobilne aplikacije eDietetik in v spletni aplikaciji za načrtovanje prehrane OPKP.

PHE

Starostna skupina	Vrednost PHE v krvi	Priporočeni dnevni vnos PHE s prehrano
Od rojstva do 6. leta starosti	0,12-0,36 mmol/l	Določi zdravnik
Od 6. do 10. leta starosti	0,12-0,40 mmol/l	Določi zdravnik
Od 10. do 20. leta starosti*	0,12-0,70 mmol/l	Določi zdravnik
Po 20. letu starosti*	0,12-0,90 mmol/l	Določi zdravnik

* Dokazano je, da opustitev diete v tej starosti in posledično visoke vrednosti fenilalanina v krvi preko 1,0 mmol/l v adolescenci in odraslosti lahko povzročajo vedenjske težave, zmanjšujejo sposobnost učenja, izzovejo nenormalne nevrološke znake in reverzibilno spremenijo belo možganovino.

Dodatne informacije

Več o bolezni in zgodovini odkrivanja bolezni, presejanju novorojenčkov s fenilketonurijo, fenilketonuriji med nosečnostjo, zakonodaji in samem zdravljenju oziroma dieti si lahko preberete na spletnih straneh Društva za fenilketonurijo Slovenije. Priporočamo tudi knjigo Fenilketonurija in prehrana avtoric Mojce Žerjav Tanšek, dr. med. in Angele Pavlovič.

Društvu za fenilketonurijo se zahvaljujemo za podporo pri razvoju projekta eDietetik.

Recept tedna

PKU jesenski obrok iz sestavin vrta

Zvitki jajčevca s špinačo in Ricotto

Poglej recept

Zvitki jajčevca s špinačo in Ricotto

Sestavine (za 4 osebe):
2 jajčevca
4 žlice olivnega olja
250 g mlade špinače
100 g veganskega sira z nizko vsebnostjo beljakovin
ščepec muškatnega oreška
350 g mezge iz svežega paradižnika (nižja vsebnost PHE)
4 žlice svežih drobtin iz nizko beljakovinskega kruha

Segrej pečico na 220 stopinj. Jajčevca tenko nareži na vzdolžne rezine in jih premaži z olivnim oljem. Naloži jih na pekač, obložen s peki papirjem, in peci 15-20 minut; med peko jih enkrat obrni.

Medtem očisti špinačo in jo blanširaj ter nato dobro odcedi. Vmešaj nariban veganski sir, muškatni orešek in začini po okusu. Pripravi sveže drobtine iz nizko beljakovinskega kruha.

Malce ohlajene rezine jajčevca obloži z nadevom in jih zvij v zvitke. Naloži jih v pekač in prelij s paradižnikovo mezgo. Potresi z drobtinami iz nizko beljakovinskega kruha in peci 20-25 minut.

ENERGIJSKA IN HRANILNA VREDNOST (100 g)
Energijska vrednost 106 kcal; Beljakovine 1,6 g; PHE 72 mg; Maščobe 8,8 g; Nasičene MK 1 g; Ogljikovi hidrati 5,3 g; Sladkorji 2,5 g; Prehranska vlaknina 2,6 g; Natrij 37 mg

Zvitki jajčevca s špinačo in Ricotto

Nazaj na sliko

Zvišan krvni tlak

Opis

Zvišan krvni tlak oziroma arterijska hipertenzija je dejavnik tveganja za razvoj ateroskleroze, za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta in srčnega popuščanja. O zvišanem krvnem tlaku ali hipertenziji govorimo, kadar je povprečna vrednost krvnega tlaka enaka ali višja od 140/90 mmHg. Krvni tlak lahko škodljivo deluje tudi pri nižjih vrednostih, če so prisotni še drugi škodljivi vplivi (npr. sladkorna bolezen ali ledvično obolenje).

Leta 2013 je imelo zmerno in hudo hipertenzijo (160/95 mmHg in več) kar 18,9 odstotka odraslih v Sloveniji. Nacionalne smernice iz leta 2007 opredeljujejo cilj kot doseganje krvnega tlaka manj kot

140/90 mmHg (merjeno v ambulanti),
135/85 mmHg (merjeno doma),
130/80 mmHg (za sladkorne bolnike in bolnike z ledvičnimi boleznimi),
125/75 mmHg (za bolnike, ki s sečem izločajo več kot en gram beljakovin na dan)

Priporočila

Obstajajo dejavniki, ki povečajo tveganje za nastanek zvišanega krvnega tlaka in posledično razvoj srčno-žilnih bolezni. Na večino dejavnikov tveganja lahko vplivamo, medtem ko na določene nimamo vpliva. Dejavnik tveganja, na katerega lahko vplivamo, je debelost, saj se z naraščanjem indeksa telesne mase zvišuje tudi krvni tlak. Bolj ogrožujoč je viscelarni tip kopičenja maščob (okoli pasu). Tudi sicer lahko na krvni tlak vplivamo z zdravim slogom življenja, ki vključuje telesno aktivnost vsaj dvakrat do trikrat na teden, nekajenje, zmerno pitje alkohola in zmerno uživanje kuhinjske soli.

Prehrana pri povišanem krvnem tlaku:

Povečati je treba vnos kalija in magnezija ter zmanjšati vnos soli v prehrani. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča dnevno uživanje do 5 gramov soli, vključno s soljo, ki je vsebovana v predelanih živilih.
Potrebno je uživati dovolj žit, sadja in zelenjave. Namesto prečiščenih oblik žit so priporočene polnovredne testenine, kruh, kosmiči in rjav riž, ker vsebujejo več hranil in vlaknin. Žita in žitne izdelke naj bi odrasli uživali šestkrat do osemkrat na dan. Odmerek je rezina kruha, pol skodelice kuhanih makaronov, riža ali žit. Sadje in zelenjavo naj bi uživali štirikrat do petkrat na dan. Odmerek za surovo zelenjavo je ena skodelica, za kuhano in narezano pa pol skodelice. Podobno je s sadjem, kjer je odmerek srednje velik sadež ali pol skodelice svežega narezanega ali zamrznjenega sadja.
Izogibati se je potrebno živilom živalskega izvora s povišanim deležom maščob. Mleko in mlečne izdelke je priporočljivo uživati dvakrat do trikrat na dan. Odmerek je kozarec mleka ali fermentiranega mlečnega izdelka. Varčevanje je potrebno pri sirih, ki so bogati z maščobami in natrijem. Priporočljivo je uživati ribe in pusto meso ter jajca šestkrat na dan. Odmerek je po priporočilih diete DASH okoli 30 g ali eno jajce.
Dnevno je potrebno zaužiti dva do tri odmerke maščob oziroma olj, predvsem nenasičenih oblik. Odmerek pomeni dve čajni žlički solatnega preliva.
Dieta priporoča redno uživanje oreškov, stročnic in semen. Na teden si lahko privoščite štiri do pet odmerkov, pri čemer pomeni odmerek dve žlici semen, tretjino skodelice oreškov ali pol skodelice kuhanega fižola.

V ZDA so poimenovali takšno prehransko metodo dieta DASH (Dietary Approach to Stop Hypertension). Ta dieta pomeni obliko uravnotežene prehrane, ki jo tudi sicer priporočajo sodobne prehranjevalne smernice kot dober način prehranjevanja za varovanje našega zdravja. Število odmerkov je določeno za dnevni vnos 2000 kcal. Podrobnejši prehranski načrt si lahko izdelate sami s pomočjo OPKP.

S pomočjo mobilne aplikacije eDietetik lahko preverite sestavo posameznega živila. Aplikacija preverja poleg vsebnosti natrija tudi vsebnost skupnih maščob, nasičenih maščobnih kislin, sladkorja in skupnih prehranskih vlaknin (Tabela).

Prehranski semafor

Hranilo
Skupne maščobe*	< 3g / 100g	3 do manj kot 20g / 100g	≥ 20g / 100g
Nasičene maščobne kisline*	< 1g / 100g	1 do manj kot 5g / 100g	≥ 5g / 100g
Sladkor*	< 5g / 100g	5 do manj kot 15g / 100g	≥ 15g / 100g
Skupna prehranska vlaknina*	≥ 6g / 100g	3 do manj kot 6g / 100g	< 3g / 100g
Natrij*	< 120mg / 100g	120 do manj kot 600mg / 100g	≥ 600mg / 100g

* Povzeto po doc. dr. A. Janež, "Osnove funkcionalne insulinske terapije", Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni.
Prehranski semafor je tudi v skladu z evropsko direktivo o prehranskih trditvah (ES) št. 1924/2006.

Dodatne informacije

Več strokovnih vsebin na temo arterijske hipertenzije najdete na spletni strani Sekcije za arterjsko hipertenzijo in Inštituta za varovanje zdravja RS.

O pomenu kuhinjske soli lahko preberete na spletni strani nesoli.si.

Recept tedna

Brezglutenski jesenski obrok iz sestavin vrta

Zvitki jajčevca s špinačo in Ricotto

Poglej recept

Zvitki jajčevca s špinačo in Ricotto

Sestavine:
2 jajčevca
2 žlici olivnega olja
500 g mlade špinače
180 g svežega sira iz sirotke (Ricotta)
ščepec muškatnega oreška
350 g paradižnikove mezge (manj soljene)
4 žlice svežih drobtin iz brezglutenskega kruha
4 žlice sveže naribanega trdega sira (Parmezan)

Segrej pečico na 220 stopinj. Jajčevca tenko nareži na vzdolžne rezine in jih premaži z olivnim oljem. Naloži jih na pekač, obložen s peki papirjem, in peci 15-20 minut; med peko jih enkrat obrni.

Medtem očisti špinačo in jo blanširaj ter nato dobro odcedi. Vmešaj Ricotto, muškatni orešek in začini po okusu. Upoštevaj, da sta Parmezan in drobtine bogate s soljo. Naribaj sir in pripravi sveže drobtine iz brezglutenskega kruha.

Malce ohlajene rezine jajčevca obloži z nadevom in jih zvij v zvitke. Naloži jih v pekač in prelij s paradižnikovo mezgo. Potresi z drobtinami iz brezglutenskega kruha in sirom ter peci 20-25 minut.

VREDNOST OBROKA (400 g zvitkov & 100 g muškatnega grozdja)
Energijska vrednost 390 kcal; Beljakovine 17,5 g; Maščobe 17 g; Nasičene MK 6 g; Ogljikovi hidrati 40 g; Sladkorji 8 g; Prehranska vlaknina 9,5 g; Natrij 315 mg

Zvitki jajčevca s špinačo in Ricotto

Nazaj na sliko

Probiotiki in prebiotiki Probiotiki in prebiotiki
Okolju prijazna živila Okolju prijazna živila

Probiotiki in prebiotiki

Opis

Probiotiki so specifični živi mikroorganizmi, ki se dodajajo funkcionalnim živilom (najpogosteje mlečnim izdelkom), prehranskim dopolnilom in zdravilom. Če jih zaužijemo v zadostnem številu, koristno vplivajo na naše zdravje. Pri tem je pomembno, da pridejo na mesto delovanja v prebavnem traktu živi in se tam vsaj nekaj časa razmnožujejo.

Najpogostejši probiotiki so mlečnokislinske bakterije iz rodov laktobacilov in bifidobakterij, ki so tudi sicer prisotne v človekovi mikroflori in delujejo antagonistično proti patogenim (škodljivim) bakterijam. Ko je avtohtona črevesna mikroflora izpostavljena stresu, neuravnoteženi prehrani, antibiotikom ipd., je potrebno dobre bakterije obnoviti. To dosežemo tako, da jih v organizem vnesemo od zunaj s probiotiki. Vendar je potrebno poudariti, da vsak laktobacil in bifidobakterija še ni probiotik. Pomembno je tudi vedeti, da so učinki posameznega probiotičnega seva (bakterijske podvrste) specifični. Sevi, ki so odlični pri zdravljenju akutne virusne driske, so lahko povsem neučinkoviti pri preprečevanju driske zaradi jemanj antibiotikov, tako zaradi samega mehanizma nastanka bolezni, kot tudi delovanja različnih probiotičnih bakterij v črevesu.

Prebiotiki so snovi, ki pospešujejo rast, razmnoževanje in aktivnost mikroorganizmov v naših prebavilih, tako avtohtonih, kot tudi tistih, ki jih kot probiotik vnesemo v organizem. Prebiotike pogosto dodajajo živilskim izdelkom, zlasti inulin, fruktooligosaharide in galaktooligosaharide.

Izbor probiotičnih in prebiotičnih izdelkov

Probiotični mikroorganizmi morajo izpolnjevati številne kriterije glede varnosti in kakovosti, med drugim morajo biti neškodljivi (nepatogeni in netoksični), odporni morajo biti na delovanje želodčnega soka in žolča ter biti sposobni vsaj začasno poseliti prebavni trakt (predvsem črevo), da opravijo svoje delo.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) doslej še ni dovolila uporabe nobene od zdravstvenih trditev za probiotike in prebiotike, kar otežuje odločitve potrošnika pri izbiri probiotičnih izdelkov. Za ugodno oceno agencije EFSA mora biti koristen učinek dokazan z zelo kakovostno izvedenimi kontroliranimi študijami na pretežno zdravih ljudeh. Žal ob sprejetju zakonodaje niso pripravili natančnih strokovnih meril, na osnovi katerih bi proizvajalci lahko vedeli, kakšne znanstvene dokaze se od njih pričakuje. Posledično doslej še nobena obravnavana trditev v povezavi s probiotiki ni dobila ugodne ocene.

Izbrati ustrezno (varno in funkcionalno) probiotično živilo ali dodatek v preventivne namene ni enostavno, zato priporočamo posvet z zdravnikom ali farmacevtom v lekarni ali specializirani trgovini. Predvsem se izogibajte tistim izdelkom s probiotičnimi bakterijami, ki naj bi bile koristne za vse namene. Probiotičnih prehranskih dopolnil ne kupujte na zalogo. Upoštevajte rok uporabnosti in navodila za shranjevanje izdelka, saj se običajno s časom in neustreznim hranjenjem zmanjša število živih probiotičnih mikroorganizmov. Če je na izdelku navedeno, da je treba probiotik pred uporabo zmešati s tekočino, naj bo ta hladna ali mlačna. Večina živil, ki naj bi vsebovala probiotike, je neustrezno označena, saj oznake ne vsebujejo natančnih podatkov, katere probiotične seve vsebuje in v kakšni količini. Oboje, specifičnost seva in količina živih mikroorganizmov ob zaužitju, sta ključna, če želimo, da bo imel probiotik koristen učinek na naše zdravje. V tabelii so navedeni probiotični sevi, ki jih običajno dodajajo probiotičnim mlečnim izdelkom.

Probiotiki in prebiotiki v naravni obliki

Mlečnokislinske bakterije se naravno nahajajo v fermentiranih mlečnih izdelkih, kot so kislo mleko, jogurt, fermentirani napitki, skuta in druge vrste svežega sira, vendar ti izdelki ne vsebujejo zadostnih količin specifičnih sevov probiotičnih bakterij z dokazanim koristnim učinkom.

Prebiotiki se naravno nahajajo predvsem v neobdelanih rastlinskih živilih. Omenimo nekaj rastlin, ki vsebujejo visok delež inulina: gomolj čičerke, korenina cikorije, jeseni tudi korenina regrata, čebula, por, beluši ter zrnje pšenice, rži in ječmena.

Stranski učinki probiotikov in prebiotikov

Probiotiki imajo redko stranske učinke. Drugače je s prebiotiki, ki lahko zelo povečajo bakterijsko fermentacijo, pripomorejo k tvorbi kratkoverižnih maščobnih kislin in plinov. Nekateri ljudje so zato lahko napihnjeni, imajo več vetrov ali celo drisko. Zlasti so to raziskave potrdile za različne otrobe, ki so celo poslabšali simptome pri ljudeh s funkcionalnimi prebavnimi motnjami.

Ugodni probiotični sevi v funkcionalnih živilih

Probiotični sev	Vrsta probiotika	Ugodna količina probiotičnih bakterij / 100 g
LA-5	Lactobacillus acidophilus	vsaj 10⁹k.e.
BB-12	Bifidobacterium animalis ssp. lactis	vsaj 10⁹k.e.
LGG	Lactobacillus rhamnosus GG	vsaj 10⁹k.e.
DN-114-001	Lactobacillus casei	vsaj 10⁹k.e.
DN-173-010	Bifidobacterium animalis ssp. animalis	vsaj 10⁹k.e.

Koristni učinki probiotikov in prebiotikov

Vplivajo na presnovo v črevesu (utrjujejo funkcijo črevesne pregrade, ki preprečuje ali zmanjšuje možnosti, da črevo poselijo mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni).
Vplivajo na imunski odziv (povečujejo učinkovitost črevesnega imunskega sistema in hkrati pomirjajo pretiran črevesni imunski odziv).
Nekateri probiotiki in prebiotiki dokazano povečujejo odpornost organizma,
drugi olajšajo potek nekaterih bolezni (na primer driske, funkcionalnih prebavnih motenj, nekaterih alergijskih bolezni) ali zmanjšujejo možnosti za njihov pojav (na primer drisk ob zdravljenju z antibiotiki ali na potovanjih).

Dodatne informacije

Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in Pediatrični kliniki UKC Ljubljana poteka zanimiva raziskava Moje mleko, ki proučuje povezavo med prehrano matere, sestavo njenega mleka ter vzpostavitvijo mikroflore njenega otroka. Namen raziskave je ugotoviti vpliv uživanja probiotičnih izdelkov in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin (angl. LCPUFA), zlasti dokozaheksaenojske kisline, na maščobno kislinsko sestavo materinega mleka in sestavo mikrobiote materinega mleka.

Če vas zanima, zakaj dodajajo probiotične bakterije fermentiranim izdelkom, kako poteka njihova proizvodnja, koliko bakterij gostuje v našem črevesju in še več zanimivosti o probiotikih, si oglejte pogovor s priznanimi strokovnjaki prof. Ireno Rogelj, dr. Mojco Lunder in prof. Rokom Orlom.

Informacije o projektih s področja mikrobiote najdete na spletni strani mednarodnega projekta Human Microbiome Project. Aktivnosti evropskega projekta MetaHIT, ki deluje na področju metagenomike, lahko spremljate na spletnem naslovu.

Okolju prijazna živila

Opis

Načini prehranjevanja se razlikujejo od kulture do kulture in različno vplivajo na zdravje posameznikov kot tudi na okolje. Peter Menzel je v knjigi “Hungry Planet” objavil fotoreportažo o tedenski prehrani tipične družine v Italiji, Čadu, Kuvajtu, ZDA in na Japonskem, ki si jo lahko ogledate tudi na straneh Time Photos.

Na okolje vplivajo tako pridelava, obdelava, shranjevanje, prevoz, kot tudi priprava in odmetavanje hrane, saj pri teh energetsko potratnih procesih prihaja do precejšnjega izpusta ogljikovega dioksida (CO₂) in drugih toplogrednih plinov (CH₄, N₂O, HFC). Količino takšnih izpustov lahko izmerimo in živila označimo s tako imenovanim ogljičnim odtisom, ki predvsem omogoča spremljanje napredka pri zmanjševanju izpustov CO₂.

Po podatkih mreže Food Climate Research Network je v Zahodni Evropi delež izpustov toplogrednih plinov zaradi prehrane približno 20 %. Če upoštevamo izpuste, ki so posledica sprememb pokrajine zaradi živinoreje in poljedelstva, poskoči ta delež na 30 %. Živilska industrija, prevozniki, trgovci in končni potrošniki lahko vplivamo na ogljični odtis naše prehrane s pravilnimi odločitvami glede proizvodnih in transportnih procesov, racionalno rabo energije kot tudi z izbiro hrane in pijač.

Okvirni ogljični odtis si lahko izračunate s pomočjo spletnih kalkulatorjev, kot je npr. orodje Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera, ki služi kot pomemben in merljiv indikator za okoljsko uspešnost pri izvajanju okoljske revizije.

Kaj lahko storimo?

Pogosto zmotno menimo, da je glavni vir toplogrednih plinov v življenskem ciklu živila prevoz. Po podatkih ameriških in evropskih raziskav je delež izpustov toplogrednih plinov pri prevozu hrane 15 %, medtem ko je večinski delež (83 %) posledica konvencionalne pridelave hrane, predvsem zaradi neorganskih gnojil in pesticidov. Posamezniki lahko pozitivno vplivamo na ogljični odtis prehrane z izbiro sezonske in biološko raznovrstne (angl. bioavailable) hrane iz lokalno trajnostne in ekološke oskrbe ter ustreznim izborom oziroma količino živil iz skupin z nižjim ogljičnim odtisom (Tabela 1). Mobilna aplikacija eDietetik nudi možnost izpisa okvirnega ogljičnega odtisa živilskega izdelka glede na skupino živila. Odtis z barvo označuje velikostni razred vpliva živila na izpuste CO₂ v okolje:

huda obremenitev za okolje (več kot 1,6 kg CO₂e / 100 g živila),
obremenitev (več kot 0,8 do 1,6 kg CO₂e / 100 g živila),
zmerna obremenitev (več kot 0,4 do 0,8 kg CO₂e / 100 g živila) in
manjša obremenitev (do 0,4 kg CO₂e / 100 g živila).

Pri oceni ogljičnega odtisa upoštevamo sledeče deleže:

pridelava hrane (34 %),
dostava in skladiščenje hrane v trgovini, dostava hrane do doma in priprava hrane za uživanje (26 %) in
okoljske spremembe zaradi živinoreje in poljedelstva (40 %).

Kot zanimivost omenimo, da je po nekaterih izračunih ogljični odtis prevoza 28 kg težke košarice živil od trgovine do doma z avtom na razdalji 6 km 0,034 kg CO₂e / kg. Ogljični odtis odpadne hrane je ocenjen na 0,49 kg CO₂e / kg. Bodimo preudarni pri nakupu hrane in zmanjšajmo količino odpadkov. Dobra rešitev je tudi kompostiranje hrane.

Obremenitev okolja zaradi živil

Skupina živil	Delež izpustov CO2 in drugih toplogrednih plinov zaradi hrane in pijač
Rdeče meso (govedina, svinjina, jagnjetina)	30%
Mlečni izdelki	18%
Žita, izdelki iz žit, krompir in druga škrobna živila	11%
Sadje in zelenjava, stročnice	11%
Perutnina, ribe, morski sadeži in jajca	10%
Ostalo	9%
Pijače	6%
Živila bogata z maščobami in sladkorji, začimbe	6%

Ali ste vedeli?

Zanimiva je ocena porabe energije za pripravo pločevinke koruze glede na kalorično vrednost same vsebine (koruze):

Poraba energije za pridelavo, obdelavo, pakiranje in dostavo je 6-krat večja od kalorične vrednosti koruze.
Pakiranje pločevinke zahteva 2-krat več energije kot pridelava koruze.

Količina izpustov CO2 in drugih toplogrednih plinov je 10-krat večja pri pridelavi rdečega mesa kot perutnine, rib in jajc. Ker tudi iz zdravstvenih razlogov ni priporočljivo uživati rdečega mesa v prevelikih količinah, ga občasno skušajte nadomestiti z drugimi beljakovinskimi živili (belim mesom, stročnicami).

Zelenjava bogata s prehranskimi vlakninami (cvetača, zelje, brokoli, čebula, korenje) se odlikuje z (tudi do 10-krat) nižjim ogljičnim odtisom kot plodovke (paradižnik, kumara, paprika, jajčevec) in listnata zelenjava (solata, špinača).

Ker spadajo banane, agrumi in grozdje med najbolj intenzivno obdelano sadje s pesticidi, posegajte čim pogosteje po ekološko pridelanih tovrstnih sadežih.

Poskušajte občasno nadomestiti riž z drugimi žiti (ješprenj, ajda, proso), saj je v primerjavi z drugimi škrobnimi živili riž najbolj obremenjujoč za naše okolje.

Pri izbiri olj je z vidika varovanja našega okolja bolj primerna uporaba olivnega, repičnega, sončničnega ali bučnega olja kot palmovega olja. Prav tako je boljša izbira maslo, ki je stranski produkt predelave mleka.Izbirajte vodo iz pipe, ki je varna in kakovostna ter se izogibajte vodi v plastenkah.

Pri nakupu ustekleničene vode, se odločajte za lokalno polnjeno vodo in dajte prednost steklenicam pred plastenkami in pločevinkami.

Števec jedi

V iskalnik vpišite živilo ali brskajte po kategorijah:

Energijska in hranilna vrednost obroka

Za podrobnejši izračun obiščite OPKP

Nastavitve uporabnika

Splošni podatki računa:

Ime Priimek: E-naslov:

Spremenite geslo

Staro geslo: Novo geslo: Novo geslo znova:

Dieta (označi in vpiši podatke):

Celiakija

Številka članske izkaznice:

Gluten [ppm]:

Fenilketonurija

Visoka vrednost PHE [mg]:

Nizka vrednost PHE [mg]:

Sladkorna bolezen

Količina OH v 1 enoti jedi [g]:

Upoštevaj:

Arterijska hipertenzija

Upoštevaj:

Akutna infekcijska ali potovalna driska

Ugodna količina probiotičnih bakterij [k.e.] 10^:

Zgodovina vnosov

Pogoji uporabe

Zaščita pravic

Predmet tega obvestila so e-storitve in e-vsebine na naslovu edietetik.si. Vse storitve in vsebine so informativne narave. Uporabniki uporabljajo spletno mesto edietetik.si na lastno odgovornost.

Omejena odgovornost

Institut »Jožef Stefan«, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj in Pediatrična klinika UKC Ljubljana ter Sonce.net, d.o.o. (v nadaljevanju "izvajalci") ne odgovarjajo za uporabo spletnega mesta edietetik.si in morebitno škodo, povzročeno z uporabo tam nahajajočih se vsebin in storitev.

Podatke o vsebnosti glutena v živilih posreduje Slovensko društvo za celiakijo in zanje izvajalci ne odgovarjajo.

Izvajalci se bodo trudili za pravilnost informacij. Vse vsebine se lahko spreminjajo kadarkoli, brez obveznosti do obveščanja uporabnikov in brez odgovornosti za posledice povzročenih sprememb.

Omejena pravica uporabe vsebin

Uporabniki lahko razpolagajo s storitvami in vsebinami na spletnem naslovu edietetik.si za svojo osebno uporabo, pri čemer ne smejo biti kršene avtorske pravice. Avtorji vsebin niso odgovorni za morebitne škodljive posledice uporabe. Kakršnakoli druga uporaba ali distribucija teh spletnih vsebin ali njihovega dela ni dovoljena.

Varovanje podatkov

Izvajalci bodo z vsemi podatki, zbranimi na straneh edietetik.si, razpolagali v skladu z veljavno zakonodajo.

O nas

Mobilna aplikacija eDietetik je rezultat dela projektne skupine Odseka za računalniške sisteme, Institut "Jožef Stefan", Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj in Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Projekt so podprle tudi druge organizacije, navedene pod Društva. Pri izvedbi mobilne aplikacije in spletnega mesta je sodelovalo podjetje Sonce.net - digitalni marketing.

Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS, v okviru sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Zavod za zdravstveno varstvo Kranj

je samostojni javni zdravstveni zavod, ki skupaj še z devetimi območnimi zavodi za zdravstveno varstvo ter Inštitutom za varovanje zdravja Republike Slovenije predstavlja mrežo preventivne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. Poslanstvo zavoda je skrb za zdravje prebivalcev Gorenjske, ki ga udejanja z dejavnostjo socialne medicine, higiene in epidemiologije. Naloge zavoda so raznolike in interdisciplinarne ter usmerjene v razvoj in izvajanje številnih programov na področju javnega zdravja: spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev Gorenjske, higiena pitnih in kopalnih voda in zraka, ravnanje z odpadki, hrup, varnost hrane, spremljanje in omejevanje nalezljivih bolezni ter krepitev zdravja prebivalcev preko različnih pristopov ozaveščanja in izobraževanja. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj je osrednja institucija v gorenjski regiji, ki izvaja kemijsko analitiko na področju živil in prehrane ter svetovanje organizacijam o smernicah zdravega prehranjevanja. Strokovnjaki zavoda so poleg regionalnih, vključeni tudi v nacionalne, strateške in raziskovalne aktivnosti na omenjenih področjih.

Sodelujoča na projektu eDietetik:

Vodja oddelka za socialno medicino, analitiko in promocijo zdravja: Alenka Hafner, dr. med., spec. soc. med. in javnega zdravja (alenka.hafner@zzv-kr.si; tel.: 04 201 71 90) in

Rok Poličnik, spec. klin. diet. (rok.policnik@zzv-kr.si, tel.: 04 201 71 99)

Pediatrična klinika UKC Ljubljana

je največji terciarni center za zdravljenje otrok v Sloveniji, v okviru katerega deluje Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko. Oddelek pokriva naslednje dejavnosti: diagnostiko in zdravljenje bolezni prebavil, jeter ter težav pri hranjenju dojenčkov, otrok in mladostnikov;obravnavanje doktrine zdrave prehrane dojenčkov, otrok in mladostnikov; izobraževanje iz področja pediatrične gastroenterologije, hepatologije in nutricionistike; ter raziskovalno dejavnost na omenjenih področjih.

Delovanje je uskaljeno z najnovejšimi smernicami Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko (ESPGHAN - European Society for Pediatric Gastroenterology, Hepatology and Nutrition) in D-A-CH referenčnimi vrednostmi za vnos hranil. ESPGHAN deluje v tesno povezavi z zdravniki, ki obravnavajo odraslo populacijo z vseh treh področij.

Sodelujoča na projektu eDietetik:

Predstojnik: prof. dr. Rok Orel, dr. med. (rok.orel@kclj.si; tel.: 01 522 86 50) in

Vodja oddelka za nutricionistiko: prof. dr. Nataša Fidler Mis, univ. dipl. inž. (natasa.fidler@kclj.si; tel.: 01 522 37 39)

Kratka navodila

Mobilno aplikacijo eDietetik naložite na pametni telefon ali tablico, ki deluje na eni izmed mobilnih platform: Android, iOS, Symbian ali Windows Phone 8. Aplikacija deluje na mobilnih napravah z vgrajenim fotoaparatom, ki omogoča samodejno ostrenje (ang. auto-focus) slike.

Če ste uporabnik Odprte platforme za klinično prehrano (OPKP), se lahko prijavite v aplikacijo eDietetik z geslom OPKP. Sicer se prosim registrirajte in potrdite sporočilo, ki ga boste prejeli na elektronski naslov, naveden ob registraciji.

V nastavitvah izberite eno ali več obolenj, zaradi česar želite uporabljati mobilno aplikacijo. Če vas zanimajo podatki o brezglutenskih živilih in ste član Slovenskega društva za celiakijo, vnesite vašo člansko številko društva. Sicer se prosim obrnite na društvo za pridobitev članske številke.

Aplikacijo uporabljate tako, da s telefonom skenirate črtno kodo ali jo vpišete v ustrezno polje. eDietetik vas bo informiral o vsebnosti hranil, ki so relevantne za izbrano obolenje. Če sistem še ne zajema podatkov skeniranega izdelka, nam lahko posredujete podatke o živilu in potrudili se bomo, da pridobimo podatke od proizvajalca.

Morebitna vprašanja in pripombe nam lahko pošljite na naslov info@edietetik.si.

Pogoji uporabe O nas Kratka navodila MIZS Evropski sklad za regionalni razvoj

Obstoječ uporabnik?

eDietetik - mobilni dietni vodnik

Naložite si svoj mobilni dietni vodnik

iOS

Android

Symbian

Celiakija

Opis

Priporočila

Aditivi, ki lahko vsebujejo gluten

Recept tedna

Sladkorna bolezen

Opis

Priporočila

Prehranski semafor

Dodatne informacije

Recept tedna

Fenilketonurija

Opis

Priporočila

PHE

Dodatne informacije

Recept tedna

Zvišan krvni tlak

Opis

Priporočila

Prehranski semafor

Dodatne informacije

Recept tedna

Probiotiki in prebiotiki

Opis

Izbor probiotičnih in prebiotičnih izdelkov

Ugodni probiotični sevi v funkcionalnih živilih

Koristni učinki probiotikov in prebiotikov

Dodatne informacije

Okolju prijazna živila

Opis

Kaj lahko storimo?

Obremenitev okolja zaradi živil

Ali ste vedeli?

Števec jedi

V iskalnik vpišite živilo ali brskajte po kategorijah:

Energijska in hranilna vrednost obroka

Podpora

Celiakija

Fenilketonurija (PKU)

Zvišan krvni tlak

Funkcionalna živila

Zveza potrošnikov Slovenije

Nastavitve uporabnika

Splošni podatki računa:

Spremenite geslo

Dieta (označi in vpiši podatke):

Zgodovina vnosov

Pogoji uporabe

Zaščita pravic

Omejena odgovornost

Omejena pravica uporabe vsebin

Varovanje podatkov

O nas

Zavod za zdravstveno varstvo Kranj

Pediatrična klinika UKC Ljubljana

Kratka navodila